Incoterms

Kaj so te klavzule?

Kratek in jedrnat izraz »Incoterms« je okrajšava naziva v angleškem jeziku International Commercial Terms in pomeni mednarodne trgovinske klavzule. Gre za 11 pravil, ki so bila prvič objavljena daljnega leta 1936 in določajo, kdo je pri mednarodnih transakcijah odgovoren za določeno stvar.

Zakaj so klavzule tako pomembne?

Ker jih poznajo in sprejemajo od Austina v Teksasu do Zanzibarja. Obvezne so na vsakem komercialnem računu, saj znatno zmanjšajo tveganje morebitnih dragih nesporazumov.

Kaj zajemajo?

Klavzule Incoterms navajajo vse zadolžitve, tveganja in stroške, vključene v transakcijo blaga med prodajalcem in kupcem.

Tri najpogostejše klavzule Incoterms

EXW – franko tovarna

  • Kupec v postopku pošiljanja prevzame skoraj vse stroške in tveganja.
  • Edina naloga prodajalca je kupcu zagotoviti dostop do blaga.
  • Takoj ko ima kupec omogočen dostop, prevzame odgovornost in tveganje (vključno z nalaganjem blaga).

Tveganje se prenese s prodajalca na kupca:

v prodajalčevem skladišču, pisarnah ali na kateri koli lokaciji, kjer je blago prevzeto.

DAP – dobavljeno na kraju

  • Prodajalec krije stroške in tveganje prevoza blaga na dogovorjeni naslov.
  • Blago velja za dostavljeno, ko je na pravem naslovu in je pripravljeno za raztovarjanje.
  • Odgovornosti za izvoz in uvoz so enake kot pri klavzuli DAT (dobavljeno na terminalu).

Tveganje se prenese s prodajalca na kupca:

ko je blago pripravljeno za raztovarjanje na dogovorjenem naslovu.

DDP – dobavljeno, ocarinjeno

  • Prodajalec v postopku pošiljanja prevzame skoraj vse obveznosti.
  • Prodajalec krije vse stroške in tveganje prevoza blaga na dogovorjeni naslov.
  • Prodajalec prav tako poskrbi, da je blago pripravljeno za raztovarjanje, izpolni izvozne in uvozne obveznosti ter plača vse dajatve.

Tveganje se prenese s prodajalca na kupca:

ko je blago pripravljeno za raztovarjanje na dogovorjenem naslovu.

 

Ostale klavzule Incoterms

 

CIP – prevoz in zavarovanje plačana do

  • Prodajalec ima enake obveznosti kot pri klavzuli CPT (prevoz plačan do), vendar s to razliko, da prodajalec prav tako plača za zavarovanje blaga.
  • Prodajalec je dolžan plačati samo najmanjše možno kritje.
  • Če kupec zahteva obsežnejše zavarovanje, ga mora urediti sam.

Tveganje se prenese s prodajalca na kupca:

ko kupčev prevoznik prejme blago.

DAT – dobavljeno na terminalu

  • Prodajalec je odgovoren za stroške in tveganje dostave na dogovorjenem terminalu.
  • Terminal je lahko letališče, skladišče, cesta ali pristanišče s kontejnerskim terminalom.
  • Prodajalec uredi carinjenje in raztovori blago na terminalu.
  • Kupec uredi uvozno carinjenje in vse povezane dajatve.

Tveganje se prenese s prodajalca na kupca:

na terminalu.

FCA – franko prevoznik

  • Naloga prodajalca je, da blago kupčevemu prevozniku dostavi na dogovorjeno lokacijo.
  • Prodajalec je prav tako obvezan opraviti carinjenje blaga za izvoz.

Tveganje se prenese s prodajalca na kupca:

ko kupčev prevoznik prejme blago.

CPT – prevoz plačan do

  • Prodajalec ima enake obveznosti kot pri klavzuli FCA (franko prevoznik), vendar s to razliko, da prodajalec krije stroške dostave.
  • Pri klavzuli FCA je prodajalčeva obveznost, da opravi carinjenje blaga za izvoz.

Tveganje se prenese s prodajalca na kupca:

ko kupčev prevoznik prejme blago. EXW – franko tovarna.

FAS – franko ob ladji

  • Prodajalec prevzame vse stroške in tveganje, dokler blago ni dostavljeno k ladji.
  • Kupec nato prevzame tveganje ter poskrbi za izvozno in uvozno carinjenje.

Tveganje se prenese s prodajalca na kupca:

ko je blago dostavljeno k ladji.

FOB – franko na ladijski krov

  • Prodajalec prevzame vse stroške in tveganje, dokler blago ni dostavljeno na ladjo.
  • Prodajalec prav tako uredi izvozno carinjenje.
  • Kupec prevzame vse obveznosti takoj, ko je blago na krovu.

Tveganje se prenese s prodajalca na kupca:

ko je blago dostavljeno na ladjo.

CFR – stroški in prevoznina

  • Prodajalec ima enake obveznosti kot franko na ladijski krov – FOB, vendar mora prav tako kriti stroške dostave blaga v pristanišče.
  • Tako kot pri klavzuli FOB (franko na ladijski krov) kupec prevzame vse obveznosti, kakor hitro je blago na krovu ladje.

Tveganje se prenese s prodajalca na kupca:

ko je blago na ladji.

CIF – stroški, zavarovanje in prevoznina

  • Prodajalec ima enake obveznosti kot pri klavzuli CFR (stroški in prevoznina), vendar mora kriti tudi stroške zavarovanja.
  • Pri klavzuli CIP morajo samo plačati najmanjše kritje.
  • Če kupec zahteva obsežnejše zavarovanje, ga mora kriti sam.

Tveganje se prenese s prodajalca na kupca:

ko je blago na ladji.